Možnost, da sem bila lahko del skupine za žalujoče, je bila zame dragocena, čeprav ima vsakdo svojo edinstveno pot žalovanja in dinamiko doživljanja žalosti po izgubi ljubljene osebe. Na prvih srečanjih skupine za žalujoče sem imela v sebi zadržke in pomisleke, predvsem glede smiselnosti ponovnega odpiranja in oživljanja dogodka ob moževi smrti in travmatičnega obdobja po njegovem nenadnem odhodu.
Zdaj, ob zaključku srečanj, doživljam mešane občutke glede učinka na moje doživljanje žalosti. Zdi se mi, da dojemam izgubo na drugačnem nivoju …, hkrati pa doživljam, da je zdaj moj mož z menoj na poseben način …
Knjiga Pot žalovanja mi je pomagala na novo osvetliti izgubo, jo primerjati z drugimi zgodbami, po drugi strani pa se je moja bolečina v tem času kar nekajkrat okrepila …
V naši družini smo pred dvajsetimi leti doživeli izgubo najinega sina in smo se že bili primorani soočiti z žalovanjem oziroma zelo spremenjenimi odnosi … Vendar obstaja velika razlika v žalovanju takrat in sedaj, tudi zaradi razlike v tem, da je najin sin umrl po večletnem zdravljenju zaradi zahrbtne bolezni, moj mož pa nenadoma zaradi možganske kapi. Že v času zdravljenja in po izgubi sina smo se kot družina in midva kot starša soočali z žalovanjem in že obujali našo vero v posmrtno življenje …
V preteklosti sva z možem velikokrat poglabljala in oživljala vero v dvoje in na različnih duhovnih srečanjih; dostikrat sva načrtno iskala “okolja”, kjer sva se z drugimi lahko krepila v veri in zaupanju v Boga. In tudi sedaj so zame posebnega pomena duhovna srečanja ob Božji besedi, molitvena družina, skratka možnosti in priložnosti, kjer lahko vero poglabljam in živim.
Na sami skupini za žalujoče sem prejela nekatera nova spoznanja, zato zaupam, da bom šla lahko skozi moj čas žalovanja in življenja z izgubo na nov način, tudi zaradi vaše podpore. Zahvaljujem se vam za vašo naklonjenost, predanost, sočutje in priložnost, da sem lahko z vami podelila svojo bolečino.
Alenka, izgubila moža
Junij 2023