Ko pogledam po teh treh mesecih, se v meni prebuja hvaležnost, da sem po tolikih letih (13), lahko osvežila in poglobila svojo zgodbo ljubezni, ne le v vsem težkem, pač pa v globoki povezanosti. V ljubezni, ki gradi in utrjuje odnos. Ta ni minil, le drugačen je, a še bolj čist in globok. Ostale so lepe in bistvene stvari, ki nikoli ne izginejo, ne glede na to, kakšna je moja življenjska pot sedaj.
Pogled z distance je razjasnil neke vozle, ki jih takrat nisem razumela, so pa sedaj prišli kot blagoslov in prinesli odgovore. Ti prinašajo mir v srce in poglabljajo tisto vez, ki je bila resnična. Takrat že in danes utrjuje pravo ljubezen, kakor pravi sv. Pavel, ki je znala potrpeti, vse sprejeti in vse odpustiti …
Gotovo je najtežje govoriti o negativnih odnosih, ki so me prizadeli, a po teh se je pilila prava ljubezen, ki vedno prihaja s križa in vedno odrešuje. Brez križa torej ne gre, le da ne ubija, ampak odrešuje! Pot je težka, a na vrhu je odrešenje, je luč, je veselje, je moč in odnos se utrdi, ljubezen pa poglobi … Taka je moja izkušnja v času žalovanja.
V tej skupini sem toliko bolj ozavestila to, kako pomembno je pogledati vase, v svoje življenje, ozavestiti sebe na vseh ravneh že pred smrtjo. Kakšno je bilo življenje prej, kakšna navezanost …, tako je tudi žalovanje. V tej skupini sem še posebej utrjevala zavest, da je to ljubezen, ki ne mine, ki je ni moč izničiti, le poglobim jo lahko. Gospod, očisti spomin in utrdi temelj! Imam varstvo in blagoslov od zgoraj.
Če imam Kristusa za svojega, me smrt neizogibno poveže z nebesi in večnim življenjem, kar prinaša mir, olajšanje in novo moč.
Če bi koga povabila na ta srečanja, bi mu gotovo rekla, da ne sme ostati sam, da je tu prostor, kjer smo vsi enaki, s podobno bolečino; je prostor, kjer si sprejet takšen, kot si, ves na tleh, zamorjen, sam, obupan, izgubljen in slišan, slišan v svoji bolečini, ki počasi popušča. Ne izginja, a zgublja moč in se življenje vrača v telo in dušo … Tu se naučiš poslušati in slišati sebe, drugega in končno Boga, ki te edini resnično odrešuje sužnosti lastnega groba in teme, joka s tabo in te čaka …, začneš deliti bolečino in dobivaš blagoslov, ker nisi več sam, ker nas je več in ker je Kristus sredi med nami …
Hvala vsem in vsakemu posebej, za njega samega, za delitev, za iskrenost, za sočutje, za blagoslov, ki smo ga drug od drugega prejeli …
Anica, izgubila moža
Junij 2023