Na tej strani najdete nekaj misli za žalujoče. Njihov namen je, da vam pomagajo oblikovati svoj pogled na to, kar doživljate, v luči dnevne Božje besede in vere v večno življenje, v ljubezni med Očetom in Sinom Jezusom Kristusom v Svetem Duhu.
Kdor želi vsako jutro prejemati podobne misli, naj to napiše na e-mail ivan.platovnjak@rkc.si. Kadar koli pa se bo želel odjaviti, se bo lahko.
Pot žalovanja in novega načina življenja
Marija Magdalena je jokala, ker ni bilo več Jezusovega telesa v grobu (Jn 20,11-18). Že to, da je moral umreti, je bilo zanjo neizmerno boleče. Čeprav je že prej povedal, da bo tako umrl in da bo tudi vstal od mrtvih, ji ni pomagalo. Bolečina ločitve je vedno boleča. Ko je imela potem milost, da je lahko poslušala Vstalega in slišala iz njegovih ust svoje ime, ga videla z lastnimi očmi, se ga dotaknila, je vseeno težko sprejela resnico, da bo odslej z njo na nov način. Le postopoma je zmogla to v veri sprejeti ter v tem najti tolažbo in moč za nov način življenja z njim. Povabljeni smo, da stopimo tudi mi na to njeno pot novega načina življenja.
p. Ivan
Dar Vstalega Kristusa
Naj nam bo v molitvi ob Vstalem Kristusu podarjena “aleluja”, pesem zmage ljubezni Očeta po Jezusu v Svetem Duhu. Zlo smrti je premagano. Še vedno nas žalosti smrt naših dragih, vsakdo pač mora umreti, toda ne za večno. Zaradi Kristusovega vstajenja smemo verovati, da vsi, ki telesno niso več z nami, živijo večno ljubezen z njim, in nekoč bomo tudi mi. Podarjena nam je možnost prejeti odpuščanje in ga tudi podariti. Vstali nam podarja neuničljivi mir in upanje. To je radostna vest. Naj nam to daje tolažbo tudi sredi žalosti, kar naših dragih ni več med nami tako, kot so bili prej.
p. Ivan
Biti z Vstalim Kristusom in z našimi dragimi
Vstali Kristus želi, da bi bili z njim v njegovi zmagi ljubezni in zaupanja, v njegovi tolažbi in veselju, v njegovem odpuščanju in miru, kot smo bili v postnem času z njim v trpljenju, križevem potu in smrti. Vzemimo si tudi zdaj toliko časa in moči, da bi bili z njim. Ne ostanimo z njim na križu, temveč pojdimo v vstajenjsko življenje, ki se ne začne po smrti, temveč se mora začeti tukaj in zdaj. Kako? Pustimo se voditi Svetemu Duhu. On nam bo pokazal, kako smo lahko vedno bolj povezani z našimi dragimi, ki so umrli, toda živijo z Vstalim in v njem.
p. Ivan
Prebudili smo se v novo jutro
Prebudili smo se v novo jutro, ki pa je tudi začetek novega leta. Žal, brez konkretne navzočnosti ljubljene osebe, ki je umrla. Bolečina te odsotnosti ostaja. Dana pa nam je tudi možnost, da ne gledamo samo to, kar smo izgubili, temveč tudi to, kar nam je podarjeno po Bogu in umrlih, ki živijo v njem. Še živimo in zato lahko na nov način izrazimo ljubezen do naših dragih pokojnih, pa tudi do tistih, ki so ob nas in hrepenijo po dobrotljivem pogledu, besedi potrditve, pozornem poslušanju, sočutni bližini, usmiljeni potrpežljivosti in marsičem drugim, kar jim omogoča, da zmorejo živeti in ne životariti.
p. Ivan
Na zadnji dan v letu je prav
Na zadnji dan v letu je prav, da se ustavimo za morda pol ure in se zavemo vsaj nekaterih dobrih in lepih stvari, ki smo jih bili deležni kljub vsem stiskam in bolečinam. Za vse se zahvalimo Bogu in tudi ljudem, po katerih nam je to podaril. Zahvalimo se Bogu za moč, da smo mogli preživeti bolečino ločitve od ljubljenih oseb ter odkriti, kako nas Bog nikoli ne pusti samih in kako so na nov način z nami. Odnos se je spremenil, ne pa uničil.
p. Ivan
