Žalovanje

Žalovanje je resnično in je trpeče. Zato ni nihče čuden, če žaluje. Vsako žalovanje je znamenje globoke ljubezni do umrlega. Vsakdo ima pravico žalovati na svoj način. 

Ljudi, ki smo jih imeli radi in ki so umrli, ne bomo nikoli povsem pozabili. Prav je, da o njih govorimo tistim, ki nam ljubeče in spoštljivo prisluhnejo. Z njimi smo lahko povezani vedno in povsod.

Kristjanom, ki so zaradi smrti izgubili svoje najdražje, so v veliko pomoč vera in obredi ob pogrebu, ki jim jih nudi Cerkev. To potrjujejo mnogi žalujoči. Tudi tisti kristjani, ki globoko in trdno verujejo, da so njihovi pokojni po smrti združeni z vstalim Kristusom in so srečni v objemu večne ljubezni Boga Očeta in Jezusa Kristusa in Svetega Duha, pogosto doživljajo težke stiske. V sebi namreč čutijo razklanost med vero v vse, kar jim govori, in svojo neizmerno željo, da bi pokojni bili z njimi še vedno fizično navzoči.

Mnogi doživljajo težke stiske, ker čutijo, da drugi od njih pričakujejo, da bodo po enem mesecu ali pa vsaj po pol leta, največ pa eno leto, normalno živeli svoje življenje. Toda tega ne zmorejo. Žal je precej pogosto prisotno prepričanje, da je tisti, ki po pol leta oz. vsaj v enem letu ne dokonča žalovanja, potreben psihiatrične zdravniške pomoči.

Nekateri kristjani, ki doživijo izgubo svojih najdražjih, se pogosto borijo tudi z občutkom »jeze« na Boga ali pa »oddaljenosti« od njega, Cerkve, sokristjanov. Namesto da bi čutili Božjo bližino in da jih Cerkev podpira v njihovi neizmerni stiski, doživljajo zapuščenost.

Zaradi neuslišane prošnje, da bi bila ozdravljena ljubljena oseba, ki je umrla, nekateri skoraj zgubijo vero ali se jim zelo omaja ali pa celo povsem zavrnejo Boga in ga zapustijo.

Pomembno je, da se tako žalujoči kot tisti, ki jih spremljajo, vedno zavedajo, da vsak žaluje na svoj način in tudi sme tako žalovati. Seveda se na nek način konča, ko žalujoči zmore v svoji ljubezni najti nov odnos do umrlega, ki se sedaj nahaja v onstranstvu. Telesno ne more biti več navzoč tako, kot je bil prej, toda ljubezen nosi v sebi zmožnost posebnega zaznavanja, ki ji omogoča slišati tisto, kar nima glasu, videti, kar je nevidno, in srečevanje, ki si ga je nemogoče predstavljati. Do tega novega odnosa lahko pomaga tudi vera v vstalega Jezusa Kristusa, ki zagotavlja, da tisti, ki so umrli v veri vanj in prizadevanju živeti njegovo ljubezen in usmiljenje, živijo z njim v objemu z Očetom v Svetem Duhu.

Dragocenost skupin za žalujoče

Vsak žalujoči potrebuje sočloveka, kateremu bo lahko pripovedoval o umrlem, o vsem, kar je doživel ob njem pred njegovo smrtjo, v času smrti, ob poslavljanju od njega in sedaj, ko ga ni več. Tega jim pogosto ne more nuditi njihov družinski član, ker je tudi sam vpet v stisko žalovanja in hodi svojo pot. Potrebuje brate in sestre v Kristusu, ki pa se žal ob smrti pogosto razbežijo ravno tako, kot so se ob Jezusovi smrti razbežali njegovi najzvestejši učenci. Zato so koristni programi in skupine za žalujoče, kjer si lahko žalujoči brez sramu in občutkov, da drugega bremenijo, iskreno, sočutno in spoštljivo delijo med seboj vse, kar nosijo v sebi.

Znotraj skupine za žalujoče se ljudje postopoma osvobodijo tega, da bi videli samo smrt ljubljene osebe in njeno odsotnost. Njihova perspektiva se razširi, kar omogoči oblikovanje upanja. Naučijo se živeti na drugačen način odnos ljubezni z njo tam, kjer je. Postopoma se zmorejo veseliti svojega življenja, čeprav občasno še čutijo neizmerno bolečino in žalost. Izkustveno so namreč spoznali in vedo, da žalost in obupna osamljenost ter praznina nikoli nimata zadnje besede, temveč upanje v Vstalem Kristusu in večno življenje v njem.

Več …

Trimesečni programi za žalujoče

Trimesečni programi za žalujoče (šest srečanj po dve uri na štirinajst dni) delujejo na podlagi knjige Pot žalovanja Patricka O’Malleya (Založba Družina).

Trimesečni program za vse žalujoče

Namenjen je vsem, ki iščejo pomoč na svoji poti žalovanja. Odprt je za vse, ki trpijo zaradi kakršne koli izgube ljubljene osebe (žene ali moža, hčerke ali sina, mame ali očeta, sestre ali brata ali koga drugega). S to odprtostjo je poudarjena resničnost univerzalnosti izgube in številnih njenih oblik.

Koristnost srečanj

Program želi omogočiti, da bi vsak žalujoči, ki se ga udeleži, ozavestil zgodbo, ki jo je živel z izgubljeno bližnjo osebo, kako je navzoča sredi njegove neizmerne žalosti, kako ni minila, temveč se nadaljuje na nov način in se bo nadaljevala do konca življenja na tem svetu in potem vso večnost.

Zgodbe razkrivajo lepoto, bolečino in prepletenost čustev in misli. Obsegajo tri poglavja. Prvo se nanaša na zgodbo o povezanosti ali navezanosti na osebo. Začne se z dnevom, ko smo jo spoznali. Če gre za izgubo otroka, pa z njegovim rojstvom. Drugo poglavje odkriva okoliščine smrti, njene posledice, kot so pogreb, obiski v tistem času in ostali rituali, ki so ob smrti ljudi. Tretje poglavje je predstavitev življenja po izgubi in se bo nadaljevalo do konca dni. Zato je priporočljivo, da pišemo dnevnik, svoje tretje poglavje. Žalovanje je za vsakogar različno, a vendar je vsaka zgodba sveta in vredna, da je izrečena in slišana.

Spominjanje in pripovedovanje drugim o tem, kaj vse lepega in dobrega, pa tudi težkega, jim je bilo dano po pokojni osebi, je dragoceno in ozdravljajoče. V žalujočih se na ta način okrepi zavest, kako velik dar je bilo življenje s pokojno osebo in kako bi bilo brez nje gotovo siromašnejše. Odrešujoče zanje je tudi, da lahko spregovorijo o tem, kaj težkega so doživljali z njo, in to realno brez idealiziranja.

Način delovanja programa

V programu je dobrodošel vsak, ki je pripravljen deliti z drugimi svojo zgodbo ljubezni, bolečine in žalosti. To poveže skupino na globlji ravni, kar omogoča, da postanejo drug drugemu dar in v konkretno pomoč na poti žalovanja in iskanja odgovorov na temeljna vprašanja, ki jih vsak nosi v sebi.

Pomembno je, da je velikost skupine v programu omejena. Zato je v njej lahko največ pet članov, tako ima na srečanju vsakdo dovolj časa za delitev svojih izkušenj in doživljanj.

Program nudi udeležencu navodila, ob katerih doma razmišlja o različnih delih zgodbe ob izgubi bližnje osebe. V pomoč so mu vnaprej pripravljena vprašanja, ob katerih lažje ozavesti to, k čemur je povabljen, da premišljuje. Prav tako dobi vsak udeleženec tudi poglavje iz knjige Pot žalovanja, ki mu pomaga to globlje ozavestiti. Vsak je povabljen, da si zapiše odgovore, do katerih je prišel ob premišljevanju vprašanj. Seveda so navodila bolj za orientacijo in pomoč. Ne določajo, kakšno žalovanje je pravilno in kakšno ni. Tudi ne, kakšen je pravilen ali napačen odgovor, ker tega ni.

Po zadnjem srečanju se udeleženci povsem svobodno odločijo, če želijo še nadaljevati svojo pot v kakšni drugi skupini za žalujoče ali ne.

Kdo se lahko vključi v program?

Program je namenjen vsakemu, ki je zaradi smrti izgubil svojo ljubljeno osebo: moža ali ženo, otroka ali starše, brata ali sestro … S to odprtostjo je poudarjena resničnost univerzalnosti izgube in njenih številnih oblik.

Žalujoči se lahko programa udeleži šele po vsaj šestih mesecih od smrti bližnje osebe. Izkušnje kažejo, da je pred tem časom zelo velika verjetnost, da bo njegova izkušnja preveč prekrita z raznovrstnimi čustvi in mislimi ter bo zato težje ubesedil celotno zgodbo o svoji izgubi. Manj je tudi možnosti, da bo žalujoči že zbral dovolj moči, da bo lahko z odprtim srcem sprejemal zgodbe drugih, kar pa je za sodelovanje v programu nujno potrebno.

Vsak udeleženec se zaveže, da bo delil in poslušal z odprtim srcem ter spoštoval zasebnost in zaupnost drugih v skupini. Prav tako se zaveže, da bo prišel na vseh šest srečanj, ki trajajo po dve uri, se pripravil nanje po prejetih navodilih ter spoštoval pravila delovanja skupine.

Več o tem najdete v knjigi Preobrazba bolečine in na spletu https://duhovnosti.si/

Trimesečni program za žalujoče po samomoru njihovih bližnjih

Program deluje po enakih načelih kot program, ki je bil opisan, seveda pa je še posebej pozoren za žalujoče po samomoru bližnje osebe. Ker pogosto težko najdejo besede, s katerimi bi ubesedili svojo zgodbo, dobijo žalujoči različna vprašanja in tudi zapise nekaterih žalujočih, ki so izgubili bližnjo osebo zaradi samomor.

Razlogi za takšen program

1. Tisti, ki so doživeli izgubo bližnje osebe zaradi samomora, se srečujejo  z občutki krivde, nemoči in vprašanj o vzrokih, zato se v taki skupini lažje odprejo, saj jih navzoči resnično razumejo.

2. Žalovanje za bližnjo osebo, ki je umrla zaradi samomora, se razlikuje od žalovanja za osebo, ki je umrla zaradi bolezni ali nesreče. Prav zato jim je lahko taka skupina v boljšo oporo.

3. Ker so vsi v podobnem položaju, lažje delijo drug z drugim svoje izkušnje in se pri tem počutijo razumljeni.

4. Žal je samomor še vedno močno nerazumljen in pogosto stigmatiziran, zaradi tega lahko žalujoči čutijo pritiske in nerazumevanje okolice. V zaprti skupini se počutijo varnejše in bolj sprejete, kar jim omogoča ozdravljajočo pot žalovanja in preobrazbo bolečine.

5.Program je prilagojen posebnim potrebam teh žalujočih in temelji na izkušnjah drugih, ki so že šli skozi ta proces, kar omogoča učinkovitejšo pomoč in oporo.

6. V šestih srečanjih po dve uri na vsaka dva tedna v skupini največ petih oseb lahko žalujoči delijo svoje bolečine, občutja in izkušnje z njihovo bližnjo osebo pred njegovo smrtjo. Tako se njihova prizadetost zaradi izgube postopoma preobraža ter se odkriva pot vključitve in nove navzočnosti bližnje osebe v njihovem življenju.

Več o programu …

Trimesečni program za žalujoče starše po izgubi otroka zaradi samomora

Razlogi za ta program so podobni, kot so za vse žalujoče po samomoru bližnje osebe. Seveda pa ta program nudi staršem, ki so izgubili svojega otroka, še boljšo oporo, saj so vsi v podobnem položaju in se zato počutijo bolj razumljeni.

Več o programu …

Ivan Platovnjak DJ

Možnost prijave na trimesečni program za vse žalujoče na različnih krajih v Sloveniji

Potrebna je predhodna prijava vsaj 10 dni pred začetkom programa.

V Ljubljani − Ignacijev dom duhovnosti: vodi p. Ivan Platovnjak DJ

Prijave: na spletni strani; po e-pošti info@ignacijevdom.si ali ivan.platovnjak@rkc.si; po telefonu info Ignacijev dom duhovnosti (051 613 374) ali p. Ivan Platovnjak (051 613 373).

Datum začetka nove skupine je viden na spletni strani Ignacijevega doma doma duhovnosti, tukaj.

V Mariboru: vodi ga. Ana Durič

Prijave: po e-pošti ana.duric@gmail.com; po telefonu 040 90 16 90.

Začetek nove skupine trimesečnega programa (šest srečanj po dve uri na štirinajst dni) bo, ko bo dovolj prijavljenih.

V Radencih: vodi ga. Lidija Kociper

Prijave: po e-pošti lidija.kociper@gmail.com; po telefonu 041 936 390.

Začetek nove skupine trimesečnega programa (šest srečanj po dve uri na štirinajst dni) bo, ko do dovolj prijavljenih.

Možnost prijave na trimesečni program za žalujoče starše po izgubi otroka zaradi samomora

Program poteka v prostorih Ignacijevega doma duhovnosti, Ulica stare pravde 11, Ljubljana.

Prijava: po spletu, po e-pošti info@ignacijevdom.si ali ivan.platovnjak@rkc.si; po telefonu info Ignacijev dom duhovnosti (051 613 374) ali p. Ivan Platovnjak (051 613 373).

Koordinator programa in skupine: p. Ivan Platovnjak, jezuit, član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Možnost prijave na trimesečni program za žalujoče po samomoru njihovih bližnjih

Program poteka v prostorih Ignacijevega doma duhovnosti, Ulica stare pravde 11, Ljubljana.

Prijava: po spletu, po e-pošti info@ignacijevdom.si ali ivan.platovnjak@rkc.si; po telefonu info Ignacijev dom duhovnosti (051 613 374) ali p. Ivan Platovnjak (051 613 373).

Koordinatrja programa in skupine: p. Ivan Platovnjak, jezuit, član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ga. Julija Božič, magistra psihologije, ki je pred šestimi leti izgubila brata zaradi samomora in se je dvakrat udeležila trimesečnega programa za žalujoče.

Odmevi na program

Na koncu trimesečnega program za žalujoče so vsi udeleženci povabljeni, da napišejo svoj odmev. Na tej strani lahko preberete nekaj teh izkušenj in dobite vtis, kaj omogoča takšen program.

Blagoslov sopotništva

Naši skupni trije meseci (namenoma ne napišem »naših šest srečanj v dvotedenskih intervalih«, ker je moja izkušnja skupine takšna, da presega dejansko deljeni prostor-čas; v svoji simbolni razsežnosti ta proces živi z udeleženci na vseh ravneh vsakdanjega življenja) so zame ...

Hvaležna, da sem bila slišana

Čas trimesečnega programa za žalujoče je zelo hitro minil. Imeli smo varen prostor, čas, da je vsak lahko delil svojo zgodbo, občutja, poslušal druge, molil v mislih ali na glas. Imeli smo zagotovljen in zastonj parkirni prostor, kar je v ...

Program me je pripeljal do globljih uvidov in spoznanj

Zelo sem hvaležna, da sem bila v zadnjih treh mesecih ena izmed udeležencev srečanj Pot žalovanja. K vključitvi sem povabila prijateljico z željo, da bi ji bila srečanja v pomoč pri osvoboditvi iz notranje stiske zaradi nenadne izgube moža, hkrati ...

Žalost lažje nosimo, ko imamo priložnost o njej govoriti, ko čutimo, da nam drugi prisluhne

Na srečanjih je bila priložnost govoriti o žalosti, ki jo nosiš v sebi. Nikomur nisi bil odveč, vsi so spremljali izpoved, niso komentirali, nisi imel občutka, da so tvoje besede preslišane. Na srečanja sem se težko pripravljala, saj je bilo ...

Hvaležen, da sem se udeležil programa

Moja izkušnja o delovanju tega programa je pozitivna, pa čeprav je vsaka priprava na srečanje v meni vedno znova odpirala nove rane in bolečine. Kljub temu sem po vsakem srečanju čutil olajšanje in mi ni žal, da sem se prijavil ...

Če spregovorim in delim svoja doživetja in stisko …

Moja izkušnja v tem programu je zelo pozitivna. V veliko pomoč in oporo so mi bila vprašanja, s pomočjo katerih sem se pripravljala na vsako srečanje. V tem času sem ugotovila, če spregovorim in delim svoja doživetja in stisko, tudi ...

Dnevne misli

Na tej strani najdete nekaj misli za žalujoče. Njihov namen je, da vam pomagajo oblikovati svoj pogled na to, kar doživljate, v luči dnevne Božje besede in vere v večno življenje, v ljubezni med Očetom in Sinom Jezusom Kristusom v Svetem Duhu.

Kdor išče kakšna razmišljanja, ki bi mu lahko bila v pomoč na njegovi poti žalovanja ali pa da bi lažje pomagal tistim, ki žalujejo, lahko to najde na tej povezavi.

Kdor želi vsako jutro prejemati podobne misli, kot so spodaj, naj to napiše na e-mail ivan.platovnjak@rkc.si. Kadar koli pa se bo želel odjaviti, se bo lahko.

Pot žalovanja in novega načina življenja

Marija Magdalena je jokala, ker ni bilo več Jezusovega telesa v grobu (Jn 20,11-18). Že to, da je moral umreti, je bilo zanjo neizmerno boleče. Čeprav je že prej povedal, da bo tako umrl in da bo tudi vstal od mrtvih, ji ni pomagalo. Bolečina ločitve je vedno boleča. Ko je imela potem milost, da je lahko poslušala Vstalega in slišala iz njegovih ust svoje ime, ga videla z lastnimi očmi, se ga dotaknila, je vseeno težko sprejela resnico, da bo odslej z njo na nov način. Le postopoma je zmogla to v veri sprejeti ter v tem najti tolažbo in moč za nov način življenja z njim. Povabljeni smo, da stopimo tudi mi na to njeno pot novega načina življenja.

p. Ivan

Dar Vstalega Kristusa

Naj nam bo v molitvi ob Vstalem Kristusu podarjena “aleluja”, pesem zmage ljubezni Očeta po Jezusu v Svetem Duhu. Zlo smrti je premagano. Še vedno nas žalosti smrt naših dragih, vsakdo pač mora umreti, toda ne za večno. Zaradi Kristusovega vstajenja smemo verovati, da vsi, ki telesno niso več z nami, živijo večno ljubezen z njim, in nekoč bomo tudi mi. Podarjena nam je možnost prejeti odpuščanje in ga tudi podariti. Vstali nam podarja neuničljivi mir in upanje. To je radostna vest. Naj nam to daje tolažbo tudi sredi žalosti, kar naših dragih ni več med nami tako, kot so bili prej.

p. Ivan

Biti z Vstalim Kristusom in z našimi dragimi

Vstali Kristus želi, da bi bili z njim v njegovi zmagi ljubezni in zaupanja, v njegovi tolažbi in veselju, v njegovem odpuščanju in miru, kot smo bili v postnem času z njim v trpljenju, križevem potu in smrti. Vzemimo si tudi zdaj toliko časa in moči, da bi  bili z njim. Ne ostanimo z njim na križu, temveč pojdimo v vstajenjsko življenje, ki se ne začne po smrti, temveč se mora začeti tukaj in zdaj.  Kako? Pustimo se voditi Svetemu Duhu. On nam bo pokazal, kako smo lahko vedno bolj povezani z našimi dragimi, ki so umrli, toda živijo z Vstalim in v njem.

p. Ivan

Oddaje o programu in knjigi Preobrazba bolečine

Žalovanje – kako in zakaj, če sploh? (Sveto in svet – 17.4.2024):

Pomoč žalujočim (pogovor na TV Exodus):

Dan žalujočih : skupaj na poti žalovanja (pogovor na TV Exodus):

Prestavitev knjige Preobrazba bolečine (pogovor na TV Exodus):