Na zadnji dan v letu je prav, da se ustavimo za morda pol ure in se zavemo vsaj nekaterih dobrih in lepih stvari, ki smo jih bili deležni kljub vsem stiskam in bolečinam. Za vse se zahvalimo Bogu in tudi ljudem, po katerih nam je to podaril. Zahvalimo se Bogu za moč, da smo mogli preživeti bolečino ločitve od ljubljenih oseb ter odkriti, kako nas Bog nikoli ne pusti samih in kako so na nov način z nami. Odnos se je spremenil, ne pa uničil.
p. Ivan