Pot žalovanja in novega načina življenja

Marija Magdalena je jokala, ker ni bilo več Jezusovega telesa v grobu (Jn 20,11-18). Že to, da je moral umreti, je bilo zanjo neizmerno boleče. Čeprav je že prej povedal, da bo tako umrl in da bo tudi vstal od mrtvih, ji ni pomagalo. Bolečina ločitve je vedno boleča. Ko je imela potem milost, da je lahko poslušala Vstalega in slišala iz njegovih ust svoje ime, ga videla z lastnimi očmi, se ga dotaknila, je vseeno težko sprejela resnico, da bo odslej z njo na nov način. Le postopoma je zmogla to v veri sprejeti ter v tem najti tolažbo in moč za nov način življenja z njim. Povabljeni smo, da stopimo tudi mi na to njeno pot novega načina življenja.

p. Ivan

Dar Vstalega Kristusa

Naj nam bo v molitvi ob Vstalem Kristusu podarjena “aleluja”, pesem zmage ljubezni Očeta po Jezusu v Svetem Duhu. Zlo smrti je premagano. Še vedno nas žalosti smrt naših dragih, vsakdo pač mora umreti, toda ne za večno. Zaradi Kristusovega vstajenja smemo verovati, da vsi, ki telesno niso več z nami, živijo večno ljubezen z njim, in nekoč bomo tudi mi. Podarjena nam je možnost prejeti odpuščanje in ga tudi podariti. Vstali nam podarja neuničljivi mir in upanje. To je radostna vest. Naj nam to daje tolažbo tudi sredi žalosti, kar naših dragih ni več med nami tako, kot so bili prej.

p. Ivan

Biti z Vstalim Kristusom in z našimi dragimi

Vstali Kristus želi, da bi bili z njim v njegovi zmagi ljubezni in zaupanja, v njegovi tolažbi in veselju, v njegovem odpuščanju in miru, kot smo bili v postnem času z njim v trpljenju, križevem potu in smrti. Vzemimo si tudi zdaj toliko časa in moči, da bi  bili z njim. Ne ostanimo z njim na križu, temveč pojdimo v vstajenjsko življenje, ki se ne začne po smrti, temveč se mora začeti tukaj in zdaj.  Kako? Pustimo se voditi Svetemu Duhu. On nam bo pokazal, kako smo lahko vedno bolj povezani z našimi dragimi, ki so umrli, toda živijo z Vstalim in v njem.

p. Ivan

Prebudili smo se v novo jutro

Prebudili smo se v novo jutro, ki pa je tudi začetek novega leta. Žal,  brez konkretne navzočnosti ljubljene osebe, ki je umrla. Bolečina te odsotnosti ostaja. Dana pa nam je tudi možnost, da ne gledamo samo to, kar smo izgubili, temveč tudi to, kar nam je podarjeno po Bogu in umrlih, ki živijo v njem. Še živimo in zato lahko na nov način izrazimo ljubezen do naših dragih pokojnih, pa tudi do tistih, ki so ob nas in hrepenijo po dobrotljivem pogledu, besedi potrditve, pozornem poslušanju, sočutni bližini, usmiljeni potrpežljivosti in marsičem drugim, kar jim omogoča, da zmorejo živeti in ne životariti.
p. Ivan

Na zadnji dan v letu je prav

Na zadnji dan v letu je prav, da se ustavimo za morda pol ure in se zavemo vsaj nekaterih dobrih in lepih stvari, ki smo jih bili deležni kljub vsem stiskam in bolečinam. Za vse se zahvalimo Bogu in tudi ljudem, po katerih nam je to podaril. Zahvalimo se Bogu za moč, da smo mogli preživeti bolečino ločitve od ljubljenih oseb ter odkriti, kako nas Bog nikoli ne pusti samih in kako so na nov način z nami. Odnos se je spremenil, ne pa uničil.
p. Ivan

Evangelist Luka poroča o ovdoveli prerokinji Ani

Evangelist Luka poroča o ovdoveli prerokinji Ani, ki ji je mož umrl po sedmih letih zakona (Lk 2,36-40). Tudi v današnjem času je veliko ovdovelih med nami. Bog ne pozabi nanje in nas vabi, da prosimo Svetega Duha, naj nas spomni in uči, kako jim želi biti blizu tudi po nas, ki smo njihovi bratje/sestre v Kristusu. Predvsem naj nam pomaga, da bi jih zmogli poslušati in sprejeti v vsem, kar doživljajo. Ko smo sami v žalovanju, smo lahko prav zato drugim v takšno oporo, ki jo po drugih Bog ne more dati.
p. Ivan

Evangelist Luka poroča, kako je starček Simeon srečal dete Jezusa

Evangelist Luka poroča, kako je starček Simeon srečal dete Jezusa, ki so ga starši darovali v templju. Prepoznal ga je in slavil Boga zanj.  (Lk 2,22-35). Vse to mu je bilo dano in omogočeno zaradi milosti Svetega Duha, ki mu je bila podarjena, in njegovega sodelovanja z njim. Priporočajmo se zato Svetemu Duhu, kajti le po njegovi milosti in poslušnosti njemu bomo tudi mi zmogli videti in prepoznati, kar Bog dela za nas in želi delati po nas.
p. Ivan

Ob godu sv. nedolžnih otrok se v molitvi zavejmo

Ob godu sv. nedolžnih otrok se v molitvi zavejmo tudi neizmerne bolečine staršev in sorodnikov, pa tudi Boga. Bog Oče je skupaj s Sinom vzel nase težo bolečine in groze in jo nosi z vsakim človekom, da bi ne obupal, temveč odkril, da je ljubezen in življenje v Njem večno, in da ni nihče nikoli sam v tem, kar doživlja. Spomnimo se v molitvi vseh žalujočih, ki so pogosto sami v svoji neizmerni bolečini, da bi jim zmogli nuditi varen prostor, kjer bodo slišani in sprejeti z vsem, kar doživljajo. Naj nam bo dano zavedanje, da nismo sami in da nismo breme za druge, temveč priložnost, da nam pokažejo čutečo ljubezen.
p. Ivan

Evangelist Janez je zapisal: Kar je bilo od začetka, kar smo slišali

Evangelist Janez je zapisal: Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar so naše roke otipale, to vam izpričujemo in oznanjamo (1 Jn 1,1-4). Janez nam na ta način zagotavlja, da je to, kar verujemo o Jezusu, povsem resnično, kot je resnično njegovo življenje.  Sam ga je skupaj z drugimi izkusil. Naj nam bo dana duhovna tolažbo v gotovosti vere, ki jo smemo živeti in deliti drug z drugim ter se tako podpirati tudi v največjih stiskah življenja.
p. Ivan

Danes nam je poklonjen praznik Jezusovega rojstva!

Danes nam je poklonjen praznik Jezusovega rojstva! Naj bi bil poln veselja! Toda, ali se smemo radovati, saj v sebi čutimo praznino, ker naše ljubljene osebe ni z nami? Vsak sme žalovati in tudi praznovati. Jezus se je rodil pred “2021” leti in po 33. letih umrl križan, vstal od mrtvih in sedaj večno živi.  Z nami je ne samo v spominjanju, temveč še bolj resnično kot zrak, ki ga dihamo, zato se smemo zdaj veseliti. Zaradi tega je ta dan radostni praznik Bližine, Boga, nam omogoča, da so po njem in v njem z nami tudi naši dragi rajni. Naj nam bo dano vsaj nekaj tihe radosti v vsem, kar čutimo. Nismo sami.
p. Ivan